Eden izmed poletnih dni v enoti Stara šola….

ko nam niti približno ni dolgčas! Tudi v poletnem času poskrbimo, da je otrokom lepo, se zabavajo in pridobivajo nova znanja.

K. Longar

Letos smo  prvič gojili zelenjavo na naši majhni gredici pri šoli. Posadili in posejali smo čebulo, grah, korenje, paradižnik in papriko. Učenci so z veseljem sodelovali in z še večjim zanimanjem spremljali rast zelenjave. Vestno so pulili plevel in zalivali. Pobrali smo že prve pridelke in to je grah. V mesecu septembru pa nas čaka še čebula, paprika in paradižnik ter korenje.

Zapisala: ga. Milena Legan

V mesecu juniju nas je nepričakovano obiskal naravni umetnik g. Naglič, ki je bil pri nas že pred leti in je zaslužen za izdelavo lesenih tablic z napisi dreves na gozdni učni poti Ajdovček. Tokrat nas je prišel samo pozdravit in je  vsakemu učencu za spomin podaril lesenega jurčka. Veseli smo bili njegovega obiska in upamo, da  mu bo zdravje še dobro služilo, kljub njegovim dopolnjenim  80 letom in  nas bo še kdaj obiskal.

Zapisala: ga. Irena Prodanić

Učenci 1. in 2. razreda smo v ponedeljek, 15. 6. 2015, preživeli nepozaben dan v Kekčevi deželi. Že pred odhodom smo se veliko pogovarjali o junakih, ki živijo v gorah. Pogledali smo si Kekčev film in brali  njegove zgodbe. Po prihodu v Kranjsko Goro smo se peš odpravili do jezera Jasna, kjer smo opazovali naravne lepote. Po dobrem kosilu v gostilni pri Martinu nas je Bedancbus odpeljal po vijugasti, skrivni cesti v Kekčevo deželo. Kljub slabemu vremenu smo dobre volje prepevali Kekčevo pesem. Po gozdu polnih pasti smo zelo previdno opazovali  in poslušali, kje nas bo prestrašil Bedanec. Tokrat je spal v svoji koči. Rešili smo  Mojco in skupaj odšli do Brenceljna, kjer nas je že čakal Bedanec in se jezil, ker smo mu odpeljali Mojco. Prišel je Kekec in nas odpeljal k teti Pehti, ki nas je postregla z zeliščnim čajem in pecivom za pogum. Dan smo zaključili z ogledom velikanke v Planici.  Domov smo prišli pozno popoldne, kar malo utrujeni. Kljub dežju, ki nam je ponagajal, smo bili veseli, da smo doživeli toliko lepega.

Zapisala:   ga. Milena Legan

Bliža se konec šolskega leta, zato smo se na podružnični šoli Ajdovec odločili, da naredimo zaključno druženje s starši in učenci malo drugače. Piknik smo združili z delovno akcijo v kateri so se starši in učenci zelo izkazali ter potrudili. Zbrali smo se na vroče, skoraj poletno petkovo popoldne in  se razdelili v štiri skupine. Tri skupine so bile zadolžene, da pobrusijo in pobarvajo lesene kozolčke, ki so del naše gozdne učne poti, saj jih je načel zob časa. Četrta skupina se je z orodjem odpravila kar na gozdno učno pot in jo uredila.  Na vrhu Korenovega hriba so zakurili ogenj za peko hrenovk. Po dobri uri in pol dela smo se vse skupine zbrale na vrhu hriba in začeli s piknikom. Učenci so staršem zapeli nekaj pesmi, igrali smo se različne igre in se pomerili proti staršem v skakanju v vrečah. Piknik smo zaključili s peko hrenovk ob prijetnem pogovori s starši in živahni igri otrok.

Na lično pobarvane kozolčke bomo pritrdili nove plakate, ki nas popeljejo in nam predstavijo našo gozdno učno pot Ajdovček, ki je letos dobila tudi svojo predstavitveno zgibanko.

Ob tej priložnosti  se zahvaljujemo vsem  staršem in njihovim otrokom, ki so pri delovni akciji sodelovali, g. Marjanu Grahu iz Gozdnega gospodarstva Novo mesto za nove plakate ter krajanu in staršu naše učenke g. Stanku Skubetu, ki vestno skozi celo leto, ki od samega začetka skrbi za njeno urejenost in nove drevesne vrste.

Zapisali: ga. Irena Prodanić in ga. Milena Legan

 Nova podoba obnovljenega kozolčka.

V sredo, 3. 6. 2015, smo imeli zaključno ekskurzijo. Zjutraj smo prišli na avtobus in se z njim odpeljali v Žužemberk. Tam smo odšli po malico in se presedli na drug avtobus. Prva postaja je bila Jurijeva domačija. Tam nam je gospa Alenka pokazala črno kuhinjo, hišo, kamro in »štibelc«. Povedala nam je, zakaj se kakšen predmet uporablja. Odšli smo v kaščo in pod. Pokazala nam je tudi vodnjak na vago. Potem smo odšli na grad Bogenšperk. Tam smo kupili spominke in se sprehodili po potki, kjer smo tudi malicali. Vodička nam je razkazala grad (muzej). Povedala nam je o življenju na gradu Bogenšperk. Kmalu smo si odšli ogledati drugi izvir reke Temenice (Zijalo). Na koncu smo z avtobusom odšli v Stražo na sladoled. Dan nam je bil zelo všeč, ker smo spoznali veliko novega.

Lea Papež in Sašo Novinec 4. r. 

Otroci iz skupine Čebelic radi izdelujemo instrumente. Tokrat si je vsak otrok naredil svoje brenkalce. Zraven smo se naučili recitacijo pesmi Čriček. 

Pesmica o čričku

Čri-čri, čri-čri, čriček
v lepi suknjici,
v soncu je ves griček,
on pa spava v luknjici.

“Čri-čri, čri-čri, čriček,
kdo te v spanju straži?”
Vpraša ga fantiček,
s slamico ga draži.

Dreza ga fantiček
okrog nosa s slamico,
čri-čri, čri-čri, čriček
že zapušča jamico.

Čri… čri… čez griček
čriček peti skuša;
skril se je fantiček,
pesmico posluša.

Jožica Štrasberger