ODPRTOST KNJIŽNICE

Knjižnica je odprta ob ponedeljkih od 7.30 do 14.00 ter od torka do petka od 7.00 do 14.00. Učenci si gradivo izposojajo v času odprtosti knjižnice.

Izposoja ni možna, kadar je knjižničarka na podružnični šoli, ima pouk ali pa je odsotna.

Vsak drugi četrtek v mesecu od 15.00 do 17.00 (v času govorilnih ur) je knjižnica odprta tudi za starše otrok vrtca in šole. 

Šolska knjižničarka v šolskem letu 2014/2015: Tinka Fric-Kočjaž

E-naslov knjižnice: knjiznica-os.zuzemberk@guest.arnes.si

Spletni katalog knjižnice: http://winknj.si/html_slo/online.php

NALOGE ŠOLSKE KNJIŽNICE:

Šolska knjižnica služi potrebam izobraževanja in je namenjena tako učiteljem kot učencem. Je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa. Predstavlja informacijsko in učno središče šole, kjer imajo učenci in strokovni delavci šole na razpolago knjižnično gradivo. Učenci se v knjižnici navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva. Učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme, se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja in razvijajo različne spretnosti in sposobnosti.

V šolski knjižnici hranimo, obdelujemo in izposojamo knjižnično gradivo ter z referenčnim pogovorom svetujemo pri izbiri gradiva učencem naše šole, ki so poleg zaposlenih na šoli uporabniki knjižnice.

Izvajamo tudi bibliopedagoške ure, ki potekajo v knjižnici v obliki knjižnično informacijskih znanj, ki zajemajo vse prvine informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj zajemajo obdobje od 1. do 9. razreda. Njihovemu izvajanju so namenjene po štiri pedagoške ure letno, ki jih izvaja knjižničarka skupaj z učitelji drugih predmetnih področij. Zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov.

Knjižnica obsega 14.027 enot knjižničnega gradiva. Poleg tega imamo v knjižnici tudi periodični tisk, ki pa je namenjen branju v knjižnici.

POSTAVITEV GRADIVA

Uporabniki imajo do gradiva prost pristop, kar pomeni, da lahko sami poiščejo, kar si želijo izbrati. Pri iskanju lahko vedno za pomoč prosijo knjižničarko.

V priročni knjižnici se nahaja gradivo, ki ni namenjeno izposoji na dom – enciklopedije, priročniki, slovarji,… V pedagoški knjižnici je gradivo s področja vzgoje in izobraževanja. Gradivo je urejeno glede na področja UDK.

Glavne skupine UDK so:

0 – splošno

1 – psihologija

2 – verstva

3 – družboslovne vede

5 – naravoslovje

7 – umetnost, šport

8 – jezikoslovje, leposlovje

9 – zgodovina geografija

Leposlovje (pravljice, zgodbe, pesmi, romani …) je urejeno po starostnih stopnjah:

C – za učence do 10. leta

P – za učence od 10. do 14. leta

M – za učence nad 14 let

L  – ljudsko slovstvo

Serijske publikacije, ki so na voljo za branje v knjižnici:

Ostale zbirke, ki so v knjižnici:

– zbirka AV gradiva (videokasete, CD-ji, …),

– domoznanska zbirka (zbirka šolskih projektov, drobnih tiskov, šolskih glasil),

– učbeniki in delovni zvezki.

Mednarodni projekt Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granice se je začel v letu 2013 med hrvaško in slovensko osnovno šolo. Ideja za projekt je nastala na 25. Proljetni školi školskih knjižničara. Učenci v času trajanja projekta berejo prevode hrvaških in slovenskih mladinskih pisateljev. Berejo lahko drug drugemu na glas, v razredu ali knjižnici skupaj z učiteljico/učiteljem razrednega ali predmetnega pouka ali knjižničarko/knjižničarjem. Bralne dejavnosti potekajo v skladu z učnim načrtom (medpredmetne povezave). Ob koncu projekta izmenično ena od šol pripravi srečanje, kjer učenci drug drugemu predstavijo prebrano književno delo, se družijo ter spoznajo šolo in kraj. 

CILJI PROJEKTA:

Promocija branja, spoznavanje književnosti, jezika in kulture Republike Hrvaške, promocija slovenske mladinske književnosti, jezika in kulture. Interpretacija književnega dela in izmenjava bralnih izkušenj z vrstniki iz sosednje države.

DOSEŽKI: 

POTEK PROJEKTA NA NAŠI ŠOLI:

Naslov dolgega branja na OŠ Žužemberk: Prosenjak, Božidar: Divji konj

Mentorici: Tinka Fric Kočjaž in Andreja Šercer Robič

Sodelujoča šola:

OŠ Marije Jurić Zagorke (Zagreb)

Mentorici: Ana Brčić-Bauer in Davorka Schmidt

Naslov dolgega branja na OŠ Marije Jurić Zagorke: Vandot, Josip: Kekec na vučjem trgu

Emma Strom – Bratovščina Culis

Emma Storm je tik pred tem, da vstopi v zadnji letnik gimnazije, a se njena mama nenadoma odloči za selitev iz Ljubljane v Novo mesto. Emmi se zdi, da je njenega življenja konec in nikakor ne more sprejeti selitve. Kmalu pa začne v svojem novem domu odkrivati pozabljene lepote preteklosti in še zaveda se ne, da jo bo predantična slovenska zgodovina popeljala v popolnoma novi svet. Odkriva, kdo so bili skrivnostno ljudstvo na Dolenjskem v halštatski dobi in razkrije, kdo jih je naučil že zdavnaj izgubljene veščine izdelovanja okrasnih steklenih jagod. Poleg tega o sebi izve, da ni čisto običajna najstnica iz Ljubljane.

100 idej v pomoč učencem z disleksijo

Knjiga prinaša 100 odgovorov, 100 konkretnih napotkov z razdelanimi koraki, a tudi teoretično razlago, zakaj je to potrebno in zakaj učinkuje. In to, da ne vsebuje le opisa težav in oblike odpravljanja teh težav, ampak daje napotke, kako se lotiti konkretne naloge, je glavna prednost knjige, ki je pred vami. … napiši pravljico, nauči se pesem, pravilno črkuj besede pri angleškem jeziku … Prav tako knjiga učitelju ponuja čisto konkretne rešitve za delo z razredom, na primer, kako ravnati pri prepisovanju s table, kako pomagati pri skupni obravnavi besedila v razredu …

Francesca Simon: Grozni Gašper je zakon

Nove vragolije Groznega Gašperja.

Iztok Tomažič, Tatjana Vidic: Z igro v čarobni svet narave

Priročnik ponuja širok nabor preprostih naravoslovnih poskusov, ki jih lahko izvajate samostojno ali skupinsko.

Primož Suhodolčan: Peter Nos in vesele počitnice

Kaj vse se zgodi Petru Nosu na počitnicah preberite v novi knjigi Primoža Suhodolčana.

Tone Pavček: Angeli

Angeli vseh vrst se zvrstijo v poslednji Pavčkovi zbirki pesmi, prežetimi z izkušnjo in značilno avtorjevo lucidnostjo. Tudi šolski angel je med njimi.

Barbara Gregorič Gorenc

Izvirno ilustrirana slikanica z igrivimi otroškimi pesmicami za vse dni in letne čase.

 Tereza Žerdin: Nesrečko

Zgodbe za otroke, ki ne marajo brati, ker berejo počasi ali se pri branju ves čas motijo ali pa tega kar berejo ne razumejo. Zgodbe so kratke in pomagajo pri izboljšanju bralnih tehnik.

Janice Poon: Klara in skrivnost jezera
Klara vznemirjeno pričakuje začetek šolskega leta v novem okolju, med novimi sošolci. Prvi vtisi so prijetni in Klara se s sošolkami navdušeno loti zanimivega naravoslovnega projekta. A pri raziskovanju bližnjega jezera deklice naletijo na mračne, strah vzbujajoče pojave … Bo pogumni Klari in njenim prijateljicam uspelo razvozlati skrivnost jezera in rešiti ogrožena življenja?

Colombain Jerome: Moj računalnik, internet in jaz

“Skupaj se lahko odpravita na raziskovanje spleta, olajša ti pisanje šolskih nalog in referatov, omogoča ti komuniciranje s sorodniki, prijatelji in znanci po celem svetu….., ko pa se ga naveličaš, ga lahko preprosto ugasneš.

Vendar pa pazi! Internet je čudovit, a hkrati nevaren svet. Kot v resničnem življenju, moraš biti tudi pri uporabi interneta previden. V tej knjižici boste poleg številnih nasvetov in namigov za uporabo računalnika, izvedeli tudi, kako se zavarovati pred internetnimi zlobneži.” (http://www.mimovrste.com/artikel/1400471219/moj-racunalnik-internet-in-jaz-jerome-colombain-mehka-2009)

Michele Mira Pons: Jem zdravo!
Založnik o knjigi pravi: 
“Ne maraš tistega, kar ti dajo v krožnik.
Rad imaš le testenine in pizzo.
Zjutraj ne zajtrkuješ.
Zvečer ne želiš sesti za mizo s svojo družino.
Nagnjen si k temu, da se rediš in bi se rad lotil diete.
Ali mogoče nasprotno, ješ za štiri, vendar se ne moreš zrediti.

Čas je za spremembo: v tvojih letih je bistveno, da se dobro in zdravo prehranjuješ, le tako lahko ostane tvoje telo v dobri formi, glava pa polna dobrih idej. V tem vodiču boš našel vse nasvete, ki jih potrebuješ, da se naučiš dobrih prehranskih navad in zdravega prehranjevanja.”

Anna Perera: Fant iz Guantanama

Zgodba o razvpitem ameriškem zaporu Guantanamo, kjer so, dokazano, bili zaprti tudi mladostniki, je sicer izmišljena, vendar napisana na podlagi znanih dejstev o tamkajšnjem aktualnem dogajanju. Pripoved o preveliki ameriški paranoji pred teroristi po 11. septembru, ko je postalo nevarno že samo biti musliman, nas prestavi znotraj bodeče žice, kjer so za izsiljenje lažnega priznanja domnevnih teroristov in državnih sovražnikov v oranžnih kombinezonih dovoljene vse metode in uporabljena vsa sredstva, da bi človeku zlomili duha. Resnica in verodostojnost pri tem nimata nobene vloge. Avtorica je Khalidovo preživljanje pekla ubesedila s tolikšno avtentičnostjo in psihološko globino, da je ob branju težko ostati neprizadet. Podana je zgolj resnica, ki bi jo mladostniki morali poznati, vendar ne na način pridiganja. Bralec bo ob koncu občutil mir in spravo kot nekakšen epilog, ki zaokroža grozljivo izkušnjo. Zgodba o fantu iz Guantanama je pravzaprav zgodba o dečku v črtasti pižami, le da se dogaja petdeset let kasneje. Kot da se človeštvo iz polpretekle zgodovine ni ničesar naučilo.

Petnajstletni Khalid s svojo družino že vse življenje živi v Angliji in se popolnoma v ničemer ne razlikuje od svojih vrstnikov: rad igra računalniške igrice, se druži s prijatelji in si želi, da bi imel pogum priznati čedni Niamh, da mu je všeč. In ravno računalniška igrica Bomber One, prek katere je na daljavo povezan s svojim sorodnikom Tarikom iz Pakistana, ga domnevno spravi v težave. Za praznike se z mamo, očetom in sestrama odpravijo v Karači na obisk k očetovim sorodnikom. Khalidovo življenje se spremeni v nočno moro, ko je ugrabljen iz hiše njegovih tet in kot nevaren terorist brez sojenja pristane v razvpitem zaporu. Izkusi vsa mogoča poniževanja – od verbalnih do telesnih, mučenje z zlivanjem vode na obraz, osamitve in popolno razčlovečenje, ne da bi sploh vedel zakaj. Na vse načine si prizadeva ostati priseben in duševno zdrav. Oropan mladosti se po dveh letih strt vrne domov, vendar življenje ni in ne more biti nikoli več isto. In vse to zaradi ‘napake v sistemu’.

Anita Schorno: Pošast na oknu

Primož zaupa svoji prijateljici Teji veliko skrivnost: na njihovem podstrešju živijo pošasti! Če ne celo vampirji…Teja mu sprva seveda ne verjame niti besedice. Toda ko neke noči obadva zaslišita nenavadne glasove, skleneta priti stvari do dna. In nazadnje odkrijeta, da na podstrešju res nekdo živi….

Megan McDonald & Peter Reynolds: Judy Moody rešuje svet

Le kam bi zabredel naš svet, če ne bi bilo Judy Moody! Zdaj se v šoli učijo o okolju in Judy vsa pretresena posluša o uničevanju deževnega gozda, pa o ogroženih živalskih vrstah, kakršne živijo celo na njenem domačem vrtu – in o tem, kako mačehovsko ravna z okoljem njena lastna družina. “Ne, tega že ne bo več gledala!” si reče junakinja in zaviha rokave. Najnovejše dogodivščine Judy Moody, ob prebiranju katerih se zabava svet – in postaja obenem majčkeno boljši.

Aksinja Kermauner: Žiga Špaget gre v širni svet

Nenavadna slikanica, ki jo je mogoče brati, si jo ogledovati, potipati in tudi poduhati! Duhovito besedilo govori o špagetu Žigu, ki pobegne iz lonca in na svoji poti v svet sreča jabolko. To je prepričano, da je špaget ogromen črv, ki ga bo pojedel. Imenitne ilustracije priznanega umetnika Zvonka Čoha so jasne in pregledne, upodobljeni predmeti pa so tako veliki kot v resnici, kar pomaga pri tvorjenju predstav. Posebna dragocenost tipanke je, da je namenjena tako slepim, slabovidnim kot tudi videčim otrokom. Besedilo je tiskano v povečanih črkah ter v braillovi pisavi. Izkušnje kažejo, da so tipanke izjemnega pomena prav za vse otroke – slepi tipajo ilustracije, videči pa se srečajo z braillovo pisavo in začno razmišljati o vrstnikih s posebnimi potrebami, kar razvija empatijo do »drugačnih«. Slikanica je prva iz serije Tipanka, v katerih bo glavni junak, napol kuhani špaget Žiga, odkrival svet ter se preizkušal v situacijah, ki so otrokom blizu.

Jennifer Moore-Mallinos: Imaš kakšno skrivnost?

Skrivnosti so lahko zabavne …, če z njimi osrečimo sebe in druge. Take skrivnosti so prijetne. Toda poznamo tudi neprijetne skrivnosti, zaradi katerih se počutimo slabo. Če jih zaupamo odraslim, ki nam lahko pomagajo, se počutimo veliko bolje. Najbolje se je obrniti na mamo, očeta ali učitelje. Včasih moramo zbrati precej poguma, da spregovorimo, toda samo tako lahko odpravimo težavo.

Slikanica spodbuja dialog in tako otroke, starše in strokovne delavce pouči, da obstajajo “prijetne skrivnosti”, kot tudi “neprijetne skrivnosti”, ki pa jih je v dobro otrok treba razkriti.

Trace Moroney: Stvari, ki jih imam rad – šola

V šoli se dogaja toliko stvari, ki jih imaš rad! Tukaj je učilnica, polna tvojih izdelkov. Tukaj so zanimivi učitelji in toliko novih stvari, ki jih spoznavaš …

Anna Casalis: Mišek Tip – strah me je!

Povsod tema, pošasti, grmenje, nesramni starejši fantje …kar brez skrbi, mamica in očka sta vedno v bližini.

An Melis : Medvedka Metka zvezdica za očka

Mala medvedka Metka in očka medved opazujeta zvezdice na nočnem nebu. Kot lučke v temi so. Ko mora v posteljo, pa  zvezdic ni več in Metko je strah. Na srečo pa iznajdljivi očka najde rešitev.

Mojiceja Podgoršek: Formula 1 in policaj Mataj

Nekega dne je formula 1 pobegnila z avtomobilskega salona. Brezskrbno je drvela po cesti, dokler je ni ustavil policaj Mataj.

Slikanica na zabaven način seznanja  otroke s prometnimi znaki in  prometnimi pravili, s katerimi se otroci vsakodnevno srečujejo na poti v šolo.  Na koncu zgodbe sledi še  kratek kviz o prometu ter napotki o tem, kako varno prečkati cesto.

Mojiceja Podgoršek: Eko Zmajček

Eko zmajček in veverica Košatorepka sta v gozdu za mestnim parkom s svojimi prijatelji organizirala čistilno akcijo. 

Eko zmajček je prva slovenska slikanica, natisnjena na ekološkem papirju in je pridobila certifikat FSC (Forest Stewardship Council).Tematika zgodbe je usmerjena na  pravilno ločevanje odpadkov,  ki lahko postanejo dragocena surovina, saj jih lahko predelamo v nove koristne izdelke.

Stellmacher Hermien in Altegoer: Kako je Maja odgnala pošasti ali kako premagamo strah pred tremo

Maja je neustrašna deklica, ki jo sredi noči zbudi neznan hrup. Ker je pogumna, se ne skrije pod odejo, ampak se odpravi raziskovat kaj ga povzroča. S plišastim prijateljem, zajčkom Skokcem, se odpravita raziskovat, od kod izvira neznan hrup. So to morda strašne pošasti? Majo je strah, a se vseeno pogumno sooči z njimi. Ugotovi, da ji pri tem čudežno pomaga prižiganje luči. Z navdušenjem zbudi mamico in očka ter jima pove, da je pošasti odgnala čisto sama. Mamica pa ji pokaže, da so to vendarle samo sence, ki jih ustvari tudi sama. Slikanica je čudovito ilustrirana in prav posebej zasnovana. Na vsaki manjši strani s pošastjo, je na drugi večji strani razkrita pošastna skrivnost.

Mennen Patricia in Gotzen-Beek Betina: ZMAJČEK IN TRMICA

Zmajčkova trma je kar majhna pošast, ki mu prigovarja naj bo najbolj nemogoč. Zmajček si ne more pomagati, obenem pa spoznava, da ni prav nič zabavno biti trmast. Slikanica odkriva, kaj se dogaja, ko otroka napade trma.

Bourgeois Paulette: FRANČEK ŽELI ZNAČKO

Franček je obiskoval šolski pevski zbor in šahovski klub v knjižnici. Bil je član nogometne ekipe, ki je igrala v parku, in plavalne ekipe, ki se je sestajala ob ribniku. Tisti večer se je nameraval pridružiti tabornikom. Komaj je čakal, da se bo lahko začel potegovati za značke…

Špela Zorec in Marjeta Zorec: KOBILICA IN POLŽEK

Napeta in poučna zgodbica po slovenski ljudski basni o bahavi kobilici in nadobudnem polžku, ki se je odpravil na pot okoli sveta. Kobilica se posmehuje njegovi zamisli in v objestnem dokazovanju svojih sposobnosti skoraj izgubi življenje.

Knjiga je NAPISANA Z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI in opremljena s prikupnimi ilustracijami, ki bodo otroke še dodatno motivirale pri osvajanju veščin branja.

Ivanka Mestnik: EMA HOČE V SVET

Knjiga Ivanke Mestnik EMA HOČE V SVET je na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško knjigo v l. 2010 prejela posebno nagrado strokovne žirije. Tudi za odlične ilustracije, ki jih je naredila Katja Keserič Markovič.

Knjiga je namenjena predvsem predšolskim otrokom in otrokom prve triade osnovne šole. Po vsebini je sodobna in zelo poučna pravljica. Godi se v časih, ko so ljudje živeli mnogo bolj skromno kot danes, ko so bili dobri in so drug drugemu radi pomagali. Niso še imeli strojev, ki bi delali namesto njih. Tudi televizijo so imeli le redki, računalniki pa k njim še niso prišli, pa so bili kljub temu zadovoljni.

Mali Emi pa vse to ni bilo všeč. Motilo jo je skromno stanovanje in mama, ki je kar naprej delala, a največ za druge. Zdelo se ji je, da drugim otrokom starši kupijo vse, ona pa še očeta nima. Še dobro, da ima prijateljico, h kateri gre pogosto gledat televizijo. Neki večer jo silno vznemiri risanka o vilah. Mamo, ki ji skuša v vsem ustreči, naprosi, da ji sešije vilinsko obleko in krila, s pomočjo katerih ponoči odleti v družbi kresnic – vil v noč. A vilinska kraljica je ne pohvali. Kaznuje jo, saj smejo krila nositi samo vile, ki so kaj dobrega storile. Hudo narobe je tudi to, da ne prepozna maminih solza. Za kazen jo izroči škratom, kjer mora trdo delati, pa se nikomur ne smili. Ema mora doživeti še nekaj grenkih preizkušenj, da končno spozna, kaj pomenita dom in mama.

Knjiga je zelo primerna za darilo v veselem decembru, pa tudi za pogovore o pravih vrednotah, ki vedno bolj tonejo v pozabo. Poučno za vse matere in hčere, za vse generacije.

Katarina Kesič Dimic: KAMARONI S PARABAJZOVO OMAKO

Lana ima težave pri branju in pisanju. Je bistra, a vendar ne dosega tako visokih ocen kot njeni sošolci. Lana je deklica, ki ima disleksijo. Zgodba o Lani ti bo odprla pot v lažje razumevanje vrstnikov s podobnimi težavami.

Katarina Kesič Dimic: PRIPORČNIK O BRANJU

Ta priročnik o branju bo v izjemno pomoč vsem staršem in učiteljem pri postavljanju dobrih temeljev otrokovega branja. S pomočjo priročnika boste dosegli, da bodo črke, besede in knjige otrokove dobre prijateljice. 

Priročnik vključuje teme, kako z branjem rešujemo probleme, kako naj postavimo temelje branja, kakšne so stopnje razvoja branja glede na starost otroka, kako brati, kaj storiti, če otrok sovraži branje, kako prepoznati disleksijo …

Ministrstvo za šolstvo vsem učencem zagotavlja brezplačno izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada. Učbeniški sklad na šoli je voden računalniško. Učenci učbenike vrnejo običajno zadnji šolski teden v juniju. Učbenike za naslednje šolsko leto pa lahko prevzamejo običajno v zadnjem tednu avgusta ali pa prvi šolski dan. Komplete delovnih zvezkov, si zagotovijo starši sami.

Seznam učbenikov in delovnih zvezkov za šolsko leto 2015/2016 najdete na spodnjih povezavah:

izbor učbenikov v šolskem letu 2015/2016

izbor delovnih zvezkov v šolskem letu 2015/2016

 Knjižničarski krožek:

 Učenci  pri knjižničarskem krožku pomagajo pri izposoji, skrbijo za estetsko urejenost knjižnice, urejajo knjige, jih zavijajo in lepijo. Pomagajo skrbeti tudi  za urejenost Muzeja znanih Suhokranjcev in Muzeja starih tiskov. Seznanjajo se z delom knjižnice, urejenostjo gradiva po starostnih stopnjah, sodelujejo pri postavitvi knjižnih razstav in knjižnih novosti.  Skrbijo  za lep odnos do knjig, ki so temelj vsakega naroda.

Pravljični krožek:

Ure pravljic obiskujejo učenci 1. in 2. razreda. V knjižnico prihajajo vsak četrtek peto šolsko uro, kjer poskrbim za prijetno vzdušje in za pravilno izbiro knjig z vzgojno tematiko. Pri izbiri pravljice upoštevam starost otrok, praznike, letne čase, dogodke. Zgodbo  otrokom pripovedujem ali berem. Po končani pravljici si učenci ogledajo ilustracije v knjigi, nato pa sami ilustrirajo, oblikujejo podobe/osebe iz plastelina ali pa zgodbo dramatizirajo. Učenci se navajajo  na red v knjižnici in pravilen odnos do knjige. Najpomembnejše pa je, da bodo knjige tudi sami vzljubili.

Rastem s knjigo:

 Je nacionalen projekt, s katerim se spodbuja bralna kultura pri mladih. Njegovo geslo je:»izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu«.  Izvajajo ga  Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Združenje splošnih knjižnic, ob podpori Zavoda za šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev ter v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in zamejskimi osnovnimi šolami. Letos  poteka že petič.

Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo OŠ« so:

– spodbujanje dostopnosti kakovostne in izvirne slovenske mladinske leposlovne literature;

– promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja;
– spodbujanje motivacije za branje pri šolarjih in njihovega obiskovanja splošnih knjižnic; 
– motivacija založnikov k večjemu vključevanju sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

V okviru projekta sedmošolci obiščejo nam najbližjo splošno knjižnico, to je Knjižnica Mirana Jarca, kjer jim knjižničarka predstavi novosti v mladinskem leposlovju, Mega kviz, učenci pa si ogledajo tudi samo knjižnico. Vsak učenec prejme v dar knjigo.

Uganka meseca:

 Je oblika bibliopedagoškega dela in jo v knjižnici pripravim vsak mesec. Učenci uganko rešujejo s pomočjo knjig v knjižnici. Pripravljeni sta dve uganki – ena za učence od 1. do 4. razreda, druga pa za učence od 5. do 9. razreda.

Teme ugank so raznolike. Učenci se seznanjajo s pisatelji, pesniki, ilustratorji, spoznavajo različne knjižne zbirke, šege in navade ter tudi Slovenijo in njene lepote. Uganke se navezujejo tudi na praznike, aktualne dogodke ali pomembne obletnice.

Učencem uganke prinašajo veliko veselja, jim širijo literarno obzorja, predvsem pa jih navajajo na samostojno uporabo knjižnice.

Vsak mesec izžrebamo učenca, ki je uganko pravilno rešil.

Moja najljubša knjiga:

 Moja najljubša knjiga, priznanje po izboru mladih bralcev, se podeljuje vsako leto od 1998, in sicer v dveh kategorijah: za najljubšo slovensko mladinsko knjigo in najljubšo v slovenščino prevedeno mladinsko knjigo. Priznanja sama se podelijo avtorjem in založnikom teh del na slovesnosti ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke. Kordinatorica vseh dejavnosti v zvezi s priznanjem je Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirske knjižnice, enote Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani. 

Priznanje so osnovali Pionirska, Slovenska sekcija IBBY in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, da bi med mladimi bralci spodbujali branje in zanimanje za mladinsko književnost. Zato naj bi bilo glasovanje povezano z bibliopedagoškimi dejavnostmi oz. z najrazličnejšimi oblikami knjižne vzgoje mladih bralcev. 

Glasujejo lahko vsi otroci, ki knjigo sami preberejo, pri čemer smejo glasovati za katero koli delo.             

Glasove lahko učenci oddajo vsak mesec v skrinjico v knjižnici. 

  OSTALI PROJEKTI, KI POTEKAJO V KNJIŽNICI:

– Branje ne pozna meja,

– Mednarodni mesec šolskih knjižnic,

– Prostovoljstvo,

– Turizmu pomaga lastna glava.                                               

TEDEN OTROKA V STARI ŠOLI

Prvi teden v oktobru je že od leta 1954 namenjen otrokom in ga praznujejo povsod po svetu. Geslo tedna otroka v letošnjem letu je bilo: ZA RAZIGRANO IN USTVARJALNO OTROŠTVO.

V stari šoli smo delavke pripravile otrokom različne, nevsakdanje dejavnosti, s katerimi smo želele popestriti njihov vsakdan in jih pritegniti k sodelovanju. Pripravile smo:

• Pravljična urica z Nodijem (ga. Irena Muc).
•  
• 
• 

• *Ogled predstave s čaranjem čarovnika – Varno v prometu (starejša skupina).
• *Risanje na asfalt na temo Ulice otrokom.
• 
• 

• *Pohod za program Mali sonček do Naralovega  križa in sproščenim tekom.

• *Plesna delavnica z mamico Urško Plot ter ustvarjanje iz naravnega in odpadnega materiala na temo Jesen.

 Dejavnosti so bile bogate in zanimive. V njih je bilo veliko medsebojnega druženja, sodelovanja in predvsem veliko igre, ki je za otroke temeljnega pomena.                                                                                                              

                                                                                                                       Zapisala: vzgojiteljica Minka Fric

Objavila: K. Longar